1. Finančna temeljnica (FTE)

2. Prejete fakture (FPF)

3. Bančni izpisek (FZR)

4. Blagajna – tolarska (TBL)

5. Kompenzacije – medsebojne (KOM)

6. Mesečni zaključek (FMP)

7. Blagajna – gotovina (FBG) in Blagajna – kartice (FBK)

8. Temeljnica obresti (FIR)

9. Avansni prenosi (FAP)

10. Tečajne razlike (FTR)

1. FINANČNA TEMELJNICA (FTE)

Besedilo je polje, kjer opišemo knjižbo. Lahko nam služi za nastavitev ponavljajočih se knjižb (kontnih vzorcev).

Primer: knjižimo prejeti račun za nek strošek 4xxxx in v nastavitvah nastavimo naj v naslednji poziciji predlaga konto in izračuna DDV. Tako v naslednji poziciji dobimo novo besedilo s svojimi nastavitvami. V drugi poziciji besedilo 2 vežemo na besedilo 3 in nastavimo formule za izračun vrednostnega polja. Tako lahko v besedilu 3 nastavimo konto v breme kot seštevek predhodnih dveh. Pozicije potrjujemo s uporabo funkcijske tipke F4 ali Enter do zadnjega polja.

V polje Sklic/Stranka vpisujemo eno od zahtevanih vrednosti. Če sklica ne najde, prikaže odprte postavke za stranko pod vpisano šifro. V kolikor iščemo točno določeno stranko in ne vemo njene šifre uporabimo iskalnik na gumbku drugega vprašaja, kjer se nam odpre iskalnik strank po nazivu ali davčni številki.

V Konto v breme in Konto v dobro vpišemo konte na katere želimo knjižiti. V Vrednost vpišemo ustrezen znesek v tolarjih. Pri uporabi deviznega konta programski modul ponudi vnos Deviznega zneska in Vrednost tečaja. Uporabi se valuta vezana na tak konto in zadnji vpisani tečaj v šifrantu v Tečajne liste. Po vpisu zneskov sam izračuna tolarsko protivrednost in jo zapiše v polje Vrednost, katero pa ne moremo spremeniti.

PE / Strm – delilnik vpišemo šifro stroškovnega mesta ali šifro ustreznega delilnika stroškovnih mest.

Projekt – delilnik vpišemo šifro projekta ali šifro ustreznega delilnika za projekte.

Poziv je dodatno opisno polje za vpis pomožnih podatkov, ki so nam lahko v pomoč pri opisu knjižbe.

Šifra stranke je za saldakontne konte obvezen podatek. Podatek je vezan na konto te pozicije.

Agent uporabimo za vpis odgovorne osebe na pozicijo.

Dokument je številka izvornega dokumenta na osnovi katerega se vrši knjižba. Vidimo ga v saldakontih.

Datum dokumenta je datum nastanka izvornega dokumenta in je viden v saldakontih.

Valuta dni je število dni za plačilo. Vrednost avtomatsko prenesemo iz poslovnega partnerja.

Datum valute je datum zapadlosti obveznosti ali terjatve. V kolikor je vpisano polje Valuta dni, Datum valute sam izračuna na osnovi Datuma dokumenta.

Model je uporabljen kot sklic pri plačilih.

2. PREJETI RAČUNI/FAKTURE (FPF)

Datum v prvem delu temeljnice je datum temeljnice FPF in hkrati tudi datum knjiženja obračunskega obdobja v glavno knjigo.

Pri prejetih fakturah imamo možnost nastavitve podatkov v glavi dokumenta Prejeta faktura, kateri veljajo za celotno temeljnico. Zato jih na pozicijah ni potrebno ponavljajoče vpisovati. Nastavitve na polju Besedilo veljajo tudi tukaj. Datum pridobitve ja datum opravljene storitve ali pridobitve blaga. Nima nobenega učinka.

Dokument je številka izvornega dokumenta, ki smo ga prejeli od dobavitelja. Sklic je zapisan na dokumentu dobavitelja in ga uporabljamo pri avtomatskem zapiranju odprtih postavk v saldakontih, zato je priporočljivo, da ga vpisujemo. Obe številki sta vidni v saldakontih.

Šifra stranke je obvezen podatek, predstavlja pa dobavitelja. Datum dokumenta je datum izdaje izvornega dokumenta s strani dobavitelja. Datum valute je datum zapadlosti računa v plačilo. Poziv je dodatno polje, s pomočjo katerega si pomagamo pri označevanju dodatnih podatkov. Datum prejema je datum prispetja dokumenta v naše podjetje in je obvezen podatek. Ta datum nam predstavlja osnovo za knjiženje v DDV knjigo. Zadnje polje v spodnjem delu (v našem primeru Faktura domačega davčnega zavezanca) je izbor Vrste prejetega računa glede na DDV, katerega je potrebno vpisati. To je ena ključnih nastavitev zapisa v DDV knjigo prejetih računov.

Polja, katera se naj vidijo in vpisujejo na poziciji, so nastavljiva v XML nastavitvah. Večjo prioriteto imajo le še nastavitve na kontu v kontnem načrtu.

Kadar gre za račun materiala ali blaga na osnovi prejema, lahko napravimo temeljnico direktno iz prejema. V polje Ključ prejema vpišemo ključ ali pa ga preko naslednje ikone poiščemo. V primeru, da želimo podatke o prejemu pregledati, je potrebno uporabiti ikono s puščico, tako da, se nam prejem ob kliku prikaže. V kolikor smo uporabili polje šifra stranke nam kalkulacijo v dobro razbije na dva dela. Na konto dobavitelja in na konto zaključka vpisanega v naslednjem zavihku. V kolikor v tem zavihku Prejeta faktura dodatno vpišemo še konto za Carino in Špedicijo nam upošteva te konte. Pri uvozu je potrebno vpisati tudi številko Carinskega postopka in številko EUL, ter datum EUL za potrebe DDV knjige prejetih računov pri uvozu. Če ta tri polja niso izpolnjena, v davčnem obrazcu E-UVOZ ostane polje Carinski postopek prazno, v polje številka pa namesto številke EUL-a vstavi ključ dokumenta.

Primer-1

	Nabava materiala in blaga
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Nabava blaga	66000				10.000,00
2.	Vstopni DDV 20 %	16001	13			2.000,00
3.	Obveznost do dobavitelja			22000	8		12.000,00
						12.000,00	12.000,00

Primer-2

	Prejeti račun (strošek)
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Osnova	41600				20.000,00
2.	Vstopni DDV 20 %	16001	13			2.000,00
3.	Vstopni DDV 8,5 %	16002	12			850,00
4.	Obveznost do dobavitelja			22000	8		22.850,00
						22.850,00	22.850,00

Primer-3

	Oproščena nabava
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Oproščena nabava	41000		22000	9	10.000,00	10.000,00
						10.000,00	10.000,00

Primer-4

	Neodbitni DDV
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Obveznost do dobavitelja			22000	8		22.850,00
2.	Neodbitni znesek 20%	41900	113			12.000,00
3.	Neodbitni znesek 8,5%	41900	114			10.850,00
						22.850,00	22.850,00

Primer-5

	Neodbitni DDV + oproščeni promet
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Obveznost do dobavitelja			22000	8		34.000,00
2.		40200	114			12.000,00
3.	Neodbitni znesek 20%	41200	114			12.000,00
4.	Neodbitni znesek 8,5%	41500	9			10.000,00
						34.000,00	34.000,00

Primer-6

	Neobdavčljiv promet (Študentski servis)
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Oproščena nabava	41605	1			100.000,00
2.	Obdavčena nabava	41606	0			12.000,00
3.	DDV 20%	16001	13			2.400,00
4.	Obveznost do dobavitelja			22000	8		114.400,00
						114.400,00	114.400,00

Primer-7

	Parske izravnave
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Obdavčen promet	41160				6.118,76
2.	DDV 20%	16001	13			1.223,75
3.	Parske izravnave	74530	8			0,49
4.	Obveznost do dobavitelja			22000	8		7.343,00
						7.343,00	7.343,00

Primer-8

	Dobavitelj ni davčni zavezanec
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Obveznost do dobavitelja	41670		22000		27.183,60	27.186,60
						27.183,60	27.186,60

Primer-9

	Prejem blaga in računa v istem obdobju (13)
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.	Obveznost do dobavitelja	22401		22107	8	100.000,00	100.000,00
2.	DDV 20%	16040	14	26040	12	20.000,00	20.000,00
						120.000,00	120.000,00

Primer-10

	Prejem blaga (14)
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
2.		29790		26040	12	2.000,00	2.000,00
						2.000,00	2.000,00

Primer-11

	Prejem blaga (15)
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.		22401		22107
2.		29790		26040		-2.000,00	-2.000,00
3.		16040		26040		2.000,00	2.000,00
4.
						0,00	0,00

Primer-12

	Uvoz
Št.	Opis	Breme	DDV	Dobro	DDV	Znesek	Znesek
1.
2.
3.
4.
						0,00	0,00

Šele ko je temeljnica knjižena (F8) ima učinek v knjigovodskih evidencah. Tako bodo podatki vidni v saldakontih, davčni knjigi prejetih računov in glavni knjigi.

3. BANČNI IZPISEK (TR1)

Temeljnica – Banka ( transakcijski račun) je vrsta temeljnice s katero knjižimo promet na transakcijski račun. V desnem zgornjem delu temeljnice vidimo dodatna polja, ki delujejo po principu Začetno stanje + Promet v breme – Promet v dobro = Novo stanje.

Slika Napaka! V dokumentu ni besedila z navedenim slogom.‑1

V polju Zadnje stanje je izpisano zadnje stanje bančnega računa. Isto stanje je zapisano tudi v polju Novo stanje, ki pa se bo ob vpisu pozicij na temeljnico sproti popravljalo.

V polju Breme se seštevajo zneski knjižb, ki so knjižene v breme računa, v polju Dobro pa se seštevajo zneski knjižb v dobro računa.

Pričakovano novo stanje je polje z obveznim vpisom podatka. Pri ročnem načinu vanj vpišemo stanje, ki ga pričakujemo po vpisu pozicij na bančni račun. Pričakovano novo stanje se pri prenosu iz TKDIS avtomatsko prenese. Vpis tega podatka služi kontroli s poljem Novo stanje. Ob zaključku temeljnice morata biti zneska enaka.

Kadar zneska nista enaka se v polju Razlika izpiše razlika med novim stanjem in pričakovanim novim stanjem. To pomeni, da smo pri vpisu naredili napako in jo moramo pred knjiženjem popraviti.

Po shranitvi pozicije se sproti izračunava saldo na temeljnici ter prikazuje znesek knjižen v dobro in v breme. Na ta način kontroliramo ali je vpis pozicij na temeljnico pravilen.

Knjiženje temeljnice-Banka ima učinek v Saldakontih in Glavni knjigi.

4. BLAGAJNA - TOLARSKA (TBL)

Je dokument, ki omogoča vpisovanje podatkov o gotovinskem poslovanju (prejemek / izdatek / dnevnik). Blagajna ima za razliko od temeljnice omogočeno kontrolo z zbiranjem in kontrolo vpisanih knjižb po določenem “zbirnem kontu”. Vsaka temeljnica tipa blagajne je vezana na svoj konto.

Pri vpisu blagajn omogočamo vpis prejemka in izdatka na poziciji temeljnice. Ker je konto vedno obvezen (npr. Prilivi na 10000 ali odlivi iz 10000), se v analitiki izpiska vpisuje protikonto.

Blagajna tolarska vsebuje ista polja kot Banka. Edina razlika je v nastavljivosti polja, kjer se opredelimo ali gre za Prejemek ali Izdatek. Vse potrebne nastavitve lahko izvedemo s pomočjo besedila ali XML nastavitev.

Ker se je v predhodnih temeljnicah precej uporabljal sklic, ga lahko na tej temeljnici izključimo.

5. KOMPENZACIJE MEDSEBOJNE (KOM)

Kompenzacija je možna le na zapadlih postavkah.

Pri medsebojnih kompenzacijah si pomagamo s sklicem, kjer za določeno stranko iščemo odprte postavke. Tako lahko izbiramo po kontih terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Izbrane pozicije se prenesejo v dokument, katerega kasneje knjižimo v ustrezne finančne knjige.

Izpis tega dokumenta je spremenjen v primerjavo s klasično temeljnico in je razviden iz sledeče slike:

Učinek knjiženja

6. MESEČNI ZAKLJUČKI (FMP)

Mesečni zaključki je temeljnica, na katero knjižimo mesečne rezultate iz Analize poslovnih procesov na osnovi materialnih dokumentov. Osnova so mesečna F-poročila za nabavo, prodajo in premike, ki se zapišejo v to temeljnico preko nastavljenih kontnih vzorcev. S knjiženjem tega dokumenta se podatki prenesejo samo v glavno knjigo.

Knjiženje temeljnice ima učinek samo v glavno knjigo.

7. BLAGAJNA GOTOVINA (FBG), BLAGAJNA KARTICE (FBK)

V meniju izpisi izberete možnost »Dnevni iztržek po blagajnah« ali »Dnevni iztržek po karticah«. Vzorec si poglejmo na primeru izpisa »Dnevni iztržek po karticah«.

Po izbiri se nam odpre naslednje okno:

V polje »Obdobje« se vpiše datum obdobja, za katerega želimo izpis. Lahko ga določimo opisno ali pa v poljih od – do. V polju »Način plačila« označimo ustrezno plačilno sredstvo. Če poznamo šifro le-tega, jo lahko vpišemo, sicer si pomagamo z ikono . Odpre se nam spisek vseh plačilnih sredstev:

Potrdimo izbrano plačilno sredstvo, nato pa kliknemo na ikono , s katero na ekran prikličemo izpis.

Dobimo izpis po dnevih.

Za kreiranje temeljnice FBK (ali FBG – gotovina) kliknemo na ikono »Prenesi v dokument«. Modul Vas pri tem vpraša, ali želite prenesti izpis v dokument.

Kliknete »Da« in modul sam ustvari ustrezno število temeljnic FBK (število je odvisno od števila izpisov po dnevih).

Po kliku na »Da« se Vam odpre prvo ustvarjena temeljnica:

V oknu spodaj levo v rumenem okvirčku najdete ključe ustvarjenih dokumentov. Le-te morate knjižiti sami.

8. VPIS OBRESTNIH MER

Modul omogoča, da opredelimo več vrst obrestnih mer, na primer zakonske obrestne mere, ki jih mesečno objavlja Banka Slovenije, dogovorjene obrestne mere s posameznimi strankami, pogodbene obrestne mere, medbančne obresti.

Vrsto obrestnih mer, po kateri se bodo obračunale obresti za posamezno stranko, je potrebno določiti v šifrantu poslovnih partnerjev. V šifrantu »O podjetju« (Šifranti → Vpis in urejanje šifrantov → Organizacijski šifranti) pa moramo vpisati število dni po zapadlosti terjatve, ko začnemo obračunavati zamudne obresti.

Pomen ikon s katerimi delamo v modulu vnos vrst obrestnih mer:
	Vnos nove šifre za definiranje obrestnih mer ali tipka F3.
	Shranjevanje vnosa vrst obrestnih mer ali tipka F4.
	Brisanje vrste obrestnih mer ali tipka F6.
	Sprememba - vnos obrestnih mer za posamezni mesec ali tipka F5.
	Pomoč – opis delovanja modula ali tipka F1.
	Izhod iz programa ali kombinacija tipk CTRL+X.

Pri opredelitvi vpisa vrst obrestnih mer moramo vpisati samo dva podatka.

V polje Šifra vpišemo šifro, ki še ne obstaja. V primeru, da vpis pod to šifro obstoji, izberemo že obstoječo vrsto obrestne mere.

V polje Opis vpišemo kratek naziv za obrestne mere, ki jih bomo vnesli, na primer predpisane obrestne mere, dogovorjene obrestne mere , pogodbene obrestne mere in podobno. Ko smo vpisali šifro obrestne mere, s klikom na ikono »Sprememba« ali tipko F5 odpremo masko, kjer vpisujemo obrestne mere za posamezni mesec ali obdobje.

S klikom na ikono se nam odpre tabela z vpisanimi obrestnimi merami; če pod določeno šifro obrestnih mer nimamo vpisanih, se nam odpre prazno okno.

Za dodajanje novih zapisov kliknemo na ikono .

V polje Datum vpišemo datum od katerega naprej se bodo obračunavale obresti po vpisani obrestni meri. Za predpisane obrestne mere, ki se vnašajo mesečno, vpisujemo prvi dan v mesecu.

S(%) je podatek o letni obrestni meri zamudnih obresti, izračuna se na osnovi vpisanih podatkov TOM – temeljne obrestne mere in r – ROM ali eskontne mere BS (letna).

V polje TOM (%) vpišemo podatek o temeljni obrestni meri.

V polje r(%) vpišemo podatek o eskontni meri BS (letno) – ROM.

Po končanem vpisu podatke shranimo s klikom na ustrezno ikono ali tipko F4.

OBRAČUN OBRESTI

	Vpis novega izračuna za zamudne obresti ali tipka F3.
	Shranjevanje izračuna zamudnih obrestnih mer ali tipka F4.
	Brisanje izračuna obrestnih mer ali tipka F6.
	Prekliči vpis pogojev za izračun zamudnih obresti ali tipka F9.
	Sproži izračuna zamudnih obresti ali kombinacija tipk CTRL+O.
	Knjiženje ali tipka F8.
	Pregled izračuna zamudnih obresti ali tipka F5
	Izpis obračuna zamudnih obresti na tiskalnik z možnostjo predogleda ali tipka F2.
	Pomoč – opis delovanja modula ali tipka F1.
	Izhod iz programa ali kombinacija tipk CTRL+X.

Preden sprožimo izračun moramo imeti v tabeli Firms - Podjetje vpisano kdaj začnemo obračunavati zamudne obresti, takoj, ko zapade plačilo, ali kasneje npr. 3 dni po zapadlosti. Predlagana vrednost je 0 dni, kar pomeni, da se pričnejo zamudne obresti obračunavati takoj, ko zapade plačilo. V šifrantu poslovnih partnerjev je potrebno za posameznega poslovnega partnerja opredeliti ali zanj obresti obračunavamo ali ne in katero vrsto obrestnih mer upoštevamo pri obračunu. Za potrebe knjiženja je potrebno na kotni skupini 15000 nastaviti konto, na katerega knjižimo zamudne obresti.

V polju Številka izračuna se avtomatsko številčijo obračuni zamudnih obresti. Kadar želimo narediti nov obračun, kliknemo ikono za novi vpis. Ob shranitvi se izpiše zaporedna številka obračuna. Dokler obračuna ne knjižimo, lahko spreminjamo pogoje in ponovno sprožamo obračun.

V polju Tip postavk lahko izbiramo med naslednjimi postavkami: odprte, zaprte in vse. Pri tem naj opozorimo, da v primeru izbire »odprte« izberemo odprte in delno odprte postavke. Izbira »zaprte« nam prikaže oziroma vzame popolnoma zaprte postavke.

V polji Datum od in Datum do definiramo obdobje za katero želimo izračunati obresti. Datum se zmeraj nanaša na datum izdaje računa. Primer: opredelimo obdobje 1.4.2003 – 31.12.2003. Obresti se bodo izračunale na vseh zaprtih računih, ki so bili izdani v podanem obdobju. Število dni bo izračunano na osnovi datuma zapadlosti in datuma plačila, obrestna mera se bo upoštevala iz opredeljenega vpisa obrestnih mer na klientu.

Opozarjamo, da v polju »Datum do« ne obračunavamo obresti do 31.12.2003, temveč obresti za račune, ki so bili izdani do 31.12.2003.

Polje Partner nima obveznega vpisa, kar pomeni, da v primeru, da v polje ne vpišemo nobene šifre, obračunavamo obresti za vse poslovne partnerje. Kadar v polje vpišemo šifro poslovnega partnerja obračunamo obresti samo zanj.

Predpogoj za izračunavanje obresti je nastavitev tipa obresti v šifrantu poslovnih partnerjev. V primeru, da tega ne storimo, nam za klienta obresti ne bo izračunalo.

V polju Negativne obresti označimo ali želimo pri obračunu upoštevati tudi negativne obresti (kadar je stranka račun poravnala pred datumom zapadlosti ali dala predplačilo).

V polju Prištej obresti glavnici opredelimo ali obresti, ki jih obračunamo za posamezni mesec prištevamo h glavnici in na ta način povečujemo glavnico ali se obresti obračunavajo na zmeraj isti glavnici.

V polje Opombe vpisujemo spremno besedilo.

V polja, ki se nahajajo v okvirju z nazivom Zadnji izračun, uporabnik direktno ne vpisuje podatkov. Tukaj je izpisana samo informacija Datuma izračuna obresti, Uporabnika, ki je izračun izdelal in podatek ali so zamudne obresti knjižene. Knjiženje zamudnih obresti v tem primeru pomeni, da so računi na katerih so obresti obračunane, v saldakontih dobili status obračunanih zamudnih obresti.

S klikom na ikono sprožimo izračun obresti. Za pregled izračuna kliknemo ikono . Pojavi se naslednji zapis:

Za podrobnejši pregled posameznega klienta najprej označimo pozicijo le-tega, nato pa še na ustrezno ikono. Pojavi se naslednji zapis:

Obrazložitev ikon

	Osveži
	Izloči zneske manjše od …
	Izloči V primeru, da je v stolpcu »Izločeni iz seštevka« že oznaka DA, bomo ob prvem kliku na to ikono dosegli, da se bo znesek prištel k ostalim (neizločenim) izračunanim obrestim. Drugi klik na ikono pa bo postavko izbrisal iz spiska izračunanih obresti.

Zaključek obračuna

Zaključek obračuna je možen le na zaprtih postavkah. To pomeni, da v primeru, ko pri tipu postavk ne izberemo »zaprte« izračuna ne moremo zaključiti. Za zaključek kliknemo na ustrezno ikono.

Podrobnejši izpis izračunanih obresti je sedaj nekoliko drugačen:

S klikom v posamezno okence označimo posameznega klienta, za katerega izračunane obresti želimo prenesti v dokument. To storimo s klikom na ikono . V našem primeru je izračun obresti že prenesen v dokument, kar je razvidno iz stolpca »Ključ temeljnice«. Prva pozicija v tabeli je bila še pred zaključkom izračuna izločena iz seštevka – tukaj je zgolj informativno.

9. AVANSNI PRENOSI (FAP)

Temeljnica prenosi avansov je vrsta finančnega dokumenta, s katerim knjižimo avansne prenose.

Knjiženje finančne temeljnice

Po knjiženju so pozicije temeljnice prenešene v glavno knjigo

10. TEČAJNE RAZLIKE – TEMELJNICA TEČAJNIH RAZLIK (FTR)

Temeljnica tečajnih razlik (FTR) je vrsta finančnega dokumenta, s katerim knjižimo tečajne razlike za tiste postavke, ki so bile zaprte v izbranem obdobju. Omogoča nam knjiženje na saldakontni devizni konto, brez vnosa tečaja in zneska v tuji valuti oziroma vnos nule v ta polja. Ob zapiranju odprtih postavk z prispelimi plačili preko temeljnice Banke, se promet zapiše v tabelo zapiranja (FinAPRClose). Ob podani zahtevi po izpisu avansnih prenosov se v tabeli poišče ustrezen zapis, ter ga zapišemo na izpis. Če izpis ustreza našim zahtevam ga lahko prenesemo v dokument tipa FAP. Dokument se tvori na datum 31.12.

Ko se dve knjižbi v tuji valuti zapreta, se tvorijo tečajne razlike v domači valuti. Po izdelavi izpisa tvorimo dokument za kupce in dobavitelje po različnih valutah. Po zapiranju deviznih knjižb v saldakontih, se obračunajo tečajne razlike. Na konto-klient kartici imamo stanje na kontu v deviznih zneskih poravnano, stanje v tolarjih pa se razlikuje za vrednost tečajnih razlik. Po potrditvi pravilnosti izpisa lahko takšen dokument knjižimo, s čimer ga prenesemo v glavno knjigo v saldakonte pa ne.

Knjiženje temeljnice tečajnih razlik

S klikom na to ikono ali kombinacijo tipk CTRL+F8 sprožimo knjiženje temeljnice. Po knjiženju so pozicije temeljnice prenešene v glavno knjigo. V saldakontih pa ne.